Vse je v glavi. Kolikokrat slišimo ta znani rek na tem ali onem področju, kjer je potrebno doseči cilj, opraviti delo, doseči dober športni rezultat…Nekateri zelo poudarjajo vlogo psihologije v športu, drugi pa so mnenja, da je to le nepotrebna navlaka. Mislim, da je potrebno ubrati neko srednjo pot in upoštevati želje posameznika h kakšnemu cilju stremi. Predvsem vrhunski športniki imajo v svoji strokovni ekipi na voljo tudi psihologa, ki jim pomaga bodisi v kriznih trenutkih ali tudi ko je potrebno dodati piko na i vsem treningom, da bo uspeh zagotovljen. Zelo pomembno je pri vsem tem imeti močno psihološko trdnost, da znaš prezirati bolečine in stiske, ter da vztrajaš dokler ne prideš do cilja.

Naš najboljši ultramaratonski tekač Dušan Mravlje, ki nas je v svoji 25-letni tekaški karieri navduševal s številnimi uspehi je pred dnevi nastopil na enem najtežjih tekov na svetu, 220km dolgem teku preko Doline smrti v Ameriki, preizkušnji kateri so kos le najbolje pripravljeni tekači. Temperature, ki presegajo 50 stopinj, asfalt, ki je dobesedno cvrl podplate superg in močan veter zahtevajo od vsakega tekača maksimalno pripravljenost, da naredi še zadnji korak čez ciljno črto. Za tovrstne tekme so potrebne dolgotrajne priprave in imeti močno voljo ter jasno postavljen cilj-preteči do cilja. Tek v takšnih ekstremnih razmerah verjetno ni več pravi užitek, toda pravi ultramaratonci znajo uživati v prenašanju bolečin, skrajnih naporov in v glavi morajo biti vse stvari na pravem mestu. Motivacija-priti do cilja mora biti izjemna in vse mora takrat stremeti k temu cilju. Ko bo dosežen se lahko ozremo naprej. Dušan je večkrat poudarjal, da mora biti med glavo in nogami močan kabel, ki poskrbi, da noge kljub močni utrujenosti in splošni izčrpanosti še vedno lahko tečejo in bodo pritekle do cilja.  Če se v takih trenutkih samo malo zasmiliš samemu sebi je to že lahko usodno in pomeni, da cilj ne bo dosežen, s tem pa tudi ne bo pravega zadovoljstva. In tukaj pa lahko povežemo psihološko trdnost v povezavi z dosežkom na kateremkoli področju, ne samo športnem. Se pravi vztrajati, tudi če ne gre vse po načrtu.

 V nedeljo, ko sem se zjutraj odpravljal na 30km dolg tek, ki se je dodatno končal z nekaj kilometri vzpona na Jošta nisem bil ravno spočit in svež kar se je pokazalo že po nekaj kilometrih teka, a sem vseeno kljub vročini in številnim klancem dosegel zastavljen cilj. Ko je bila utrujenost že precejšnja, bi se lahko odločil in tek skrajšal, a potem ne bi dosegel tega za kar vem in sem stoodstotno prepričan, da sem sposoben.

Janez Ferlic