Po maratonskem nastopu je telo seveda utrujeno in tudi pri meni je tako. Noge so težke in še vedno malce trde, vendar smo tekači tega že vajeni in na tovrstne posledice pripravljeni že vnaprej. Kako naj na kratko opišem moj maratonski nastop v Trevisu? Vsi dejavniki za uspešen nastop so se maksimalno dobro poklopili. Kakovosten zimski trening, psihološka naravnanost na dober rezultat, sodelovanje s sotekači in seveda zaupanje v svoje lastne sposobnosti. Maksimalno so prišli do izraza tisti trije dejavniki, ki so najbolj pomembni za dobre dosežke v vzdržljivostnih športih. To so vztrajnost, potrpežljivost in volja.

Navkljub vsemu še vedno ostajam rekreativec, vendar rekreativec na tisti najvišji ravni. Da sem končno uspel v maratonskem teku pa je posledica neskončne ljubezni in veselja do teka. Če je bilo potrebno sem zaradi delovnih obveznosti pozimi treninge opravljal šele pozno zvečer po razsvetljenih pločnikih v okolici Kranja, spet drugič treniral zgodaj zjutraj, pogosto v neugodnih vremenskih razmerah a v vsem tem vedno znova užival. Nikoli mi ni bilo odveč oditi na trening ter »tolči« kilometre po trdem asfaltu, spet drugič teči po blatnih stezah Besniških gozdov ali po zasneženih poteh Pokljuke. Takrat spoznaš, da imaš to zvrst športa zares rad in da si v njem našel samega sebe.

Treviso maraton mi bo ostal v lepem spominu in verjetno se bom še vrnil. Naslednji projekt, ki se ga bomo lotili v bližnji prihodnosti bo maraton pod 2:30. Verjamem, da bo za to potrebno zopet kar precej časa, še več treninga, a verjamem, da mi lahko uspe in v to verjamejo tudi moji kolegi sotekači. Zatorej držimo skupaj!

Janez Ferlic